Tri leta po poplavah še lovijo izgubljene posle: “Dva tedna negotovosti sta bila odločilna”
KLS Ljubno je po poplavah proizvodnjo hitro postavil na noge, prihodki pa so bili lani še vedno za približno tretjino nižji kot v 2022. Sklepanje novih poslov otežujejo visoki stroški in cenovni pritiski ob vse močnejši kitajski konkurenci, pravi direktor KLS Ljubno Samo Mirnik.
Podjetje KLS Ljubno, ki izdeluje zobate obroče, je po besedah direktorja Sama Mirnika v poplavah pred tremi leti čez noč izgubilo praktično vse.
Pred avgustom 2023 je bilo visoko robotizirano podjetje z okoli 250 zaposlenimi v močnem zagonu. Avtomobilska industrija se je po pandemiji in krizi zaradi pomanjkanja polprevodnikov pobirala, KLS pa je vstopal v nove projekte na področju elektromobilnosti, tako v Evropi kot na Kitajskem.
Ujma je ta nalet ustavila, saj so morali zaradi vdora vode, ki je s seboj prinesla za 12 tisoč kubičnih metrov mulja in naplavin, povsem ustaviti proizvodnjo. KLS je imel takrat 80-odstotni tržni delež v Evropi, njegovi izdelki pa so bili v motorjih več kot 30 največjih avtomobilskih znamk, zato je dogajanje hitro občutila tudi evropska avtomobilska industrija. Volkswagen, Škoda, Renault, Seat so konec poletja leta 2023 ustavljali proizvodne linije.
“Nihče ni vedel, kdaj bomo nazaj oziroma ali bomo sploh prišli nazaj. Ta negotovost, ki je trajala mogoče dva tedna, se je pozneje pokazala kot ena odločilnih za izgubo poslov in to, da smo posledice poplav čutili dlje,” danes pravi Mirnik.
Nekaj poslov so jim prevzeli drugi dobavitelji z različnih koncev sveta. “Težko je tekmovati z nekom, če te ni na trgu nekaj mesecev,” pravi sogovornik, ki podjetje vodi skupaj s partnerko Barbaro Strašek Mirnik in tastom Bogomirjem Straškom.
“Če ne bi bili zadovoljni z nami, bi nas hitro pozabili”
KLS so že oktobra 2023 ponovno zagnali linije, sicer v majhnem obsegu, nato pa počasi priklapljali nove. Do konca leta 2023 je bila proizvodnja že na približno 70 do 80 odstotkih zmogljivosti, ki so jih imeli pred poplavami.
A posle dobivajo postopoma. “Že v 2024 bi lahko delali veliko več, podobno tudi v 2025,” pravi Mirnik, ki pa meni, da si bodo letos dobršen del priborili nazaj. Pri tem jim pomagajo predvsem dolgoletni odnosi s kupci in zaupanje, ki so ga vzpostavili pred ujmo: “Če ne bi bili zadovoljni z nami, bi nas pozabili takoj, ko so prejeli pošiljko drugega dobavitelja.”
KLS je leta 2024 ustvaril 42 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je približno tretjino manj kot v letu 2022, letu pred poplavami. Lani je bilo poslovanje po vrednosti na podobni ravni, čeprav je podjetje količinsko prodalo pet odstotkov več kot leta 2024. Kot pravi Mirnik, so morali, da bi bili konkurenčni, med letom znižati cene.
Letos pa sogovornik pričakuje rast količin in tudi prihodkov, a številk ne razkriva. Kot pravi, je KLS večino poslov v zadnjih letih sklenil z evropskimi kupci, manjši delež s kupci iz Severne in Južne Amerike ter Azije, v podjetju pa so v okviru evropskega projekta razvili novo generacijo proizvodnje za zobnike električnih pogonov vozil.
Število zaposlenih je medtem trenutno za desetino manjše kot pred poplavami. Skupna škoda zaradi ujme je presegla sto milijonov evrov, država je po pisanju Financ KLS za odpravo posledic namenila 24 milijonov evrov.
Med visokimi stroški in močno konkurenco
KLS Ljubno se danes na trgu po besedah direktorja sooča z dvema ključnima izzivoma: na eni strani z visoko stroškovno bazo in prenizko produktivnostjo v Evropi, na drugi pa z vse močnejšo, tudi s subvencijami podprto kitajsko konkurenco.
Avtomobilska industrija zahteva stalno rast produktivnosti, ki pa je v Evropi ni. Vhodni materiali so dražji (za KLS je na primer pomembno jeklo), energija je dražja, našteva sogovornik in doda, da so tudi stroški dela na enoto višji, ker smo manj produktivni.
Na drugi strani pa se povečuje pritisk na cene zaradi vse močnejše kitajske konkurence, ki pa ne izhaja le iz tehnoloških prednosti, ampak tudi državnih podpor kitajskim podjetjem za proizvodnjo in izvoz vozil.
“Pogosto je slišati, da so Kitajci boljši in znajo delati avte poceni. Ne rečem, da niso dobri, a tudi tam je kar nekaj proizvajalcev v težavah. Kitajska ima vse od leta 2023 zaradi dampinga težave na domačem trgu. Prodaja vozil že sedem mesecev zapored pada, proizvajalci pa imajo kljub povečanemu izvozu prevelike zmogljivosti. Evropska avtomobilska industrija je imela lani 55-odstotno zasedenost zmogljivosti. Veste, kolikšno je imela kitajska? 45-odstotno,” pravi Mirnik.
Ta teden objavljeni podatki kitajskega združenja za osebna vozila (CPCA), kažejo, da se je v prvih sedmih mesecih leta prodaja osebnih vozil na Kitajskem zmanjšala za petino, kar v absolutnih številkah pomeni približno 2,65 milijona vozil manj kot v enakem obdobju lani. Izvoz se je medtem povečal za 88,2 odstotka na 923 tisoč vozil, je poročal Reuters.
Večina izvoza gre v Evropo, kjer avtomobilski proizvajalci dosegajo višje cene, in Južno Ameriko. Evropska avtomobilska industrija to občuti kot pritisk na cene in bodoče dobičke: vodstvo Volkswagna, največjega evropskega proizvajalca avtomobilov, je denimo nedavno predlagalo zmanjšanje števila delovnih mest za 100 tisoč in zaprtje štirih tovarn v Nemčiji. Pritiske na nižanje stroškov pa seveda občuti dobaviteljska veriga – tudi KLS Ljubno.
Pogosto je slišati, da so Kitajci boljši in znajo delati avte poceni. Ne rečem, da niso dobri. A tudi tam je kar nekaj proizvajalcev v težavah.
Samo Mirnik, KLS Ljubno
Vse težje do papirjev za gradnjo
V KLS si obenem prizadevajo, da bi povečali odpornost na morebitne prihodnje ujme. Lokacija v industrijski coni v Ljubnem je po oceni Mirnika zdaj manj ranljiva kot neposredno po poplavah. Država je od takrat povečala vlaganja v urejanje vodotokov, koncesionarji so odstranili naplavine in izboljšali vzdrževanje, ki pa se mora po besedah sogovornika izvajati redno.
Najbolj občutljivi del proizvodnje pa želijo preseliti na varnejšo lokacijo. Prvotni načrt podjetja je bil, da bi nov objekt zgradili do konca leta 2024, a so še daleč od tega. Najprej je namreč treba spremeniti podrobni prostorski načrt (OPPN) občine Ljubno, kar pa traja. Trenutno po besedah Mirnika kaže, da bi se lahko javna obravnava sprememb novega OPPN začela jeseni.
“Država se je zelo angažirala. Praktično vsi, s katerimi smo imeli stike, so bili motivirani in angažirani, da rešijo izzive. Ampak postopki kot taki so tako zapleteni, da to še zmeraj traja,” pravi Mirnik. “Tudi to je del našega problema s produktivnostjo in konkurenčnostjo.”
Kot pravi, njihova izkušnja kaže, da se postopki z leti zapletajo. “Za vlogo za spremembo OPPN, ki smo jo naredili za projekt v teku, je bilo treba narediti več študij kot za podobno vlogo pred desetimi leti,” pravi.
Mirnik pravi, da bi lahko lokacijo iskali tudi zunaj Ljubnega, a si prizadevajo, da se to ne bi zgodilo. “Od tu izhajamo in bi radi ostali,” sklene.
